Tudi letos smo si zaželeli na začetku šolskega leta dobiti dodatno motivacijo za uspešno šolsko delo s taborom v Bohinju. Bohinj nas je očaral, veliko smo skupaj doživeli, se zabavali, predvsem pa smo se domov vračali polni novih spominov na dogodivščine, še bolj povezani in predvsem zadovoljni, da smo se skupaj imeli lepo!

Povezani že na samem začetku

 Zaradi ukrepov povezanih s korono, smo imeli maske, zelo prav pa so nam prišle bandane, ki nam jih je sešila naša šivilja Andreja.

Seveda nas je pot sprva vodila do jezera, ki nas je očaral odet v jesenske barve.

Fantje so se pomerili tudi v košarki in nogometu, boleč poraz pa so poskušali omiliti s hladnimi obkladki.

Vsi skupaj v kanuju, posebno doživetje, ko smo morali biti usklajeni in veslati po načelu »vsi za enega, eden za vse«!

Večer je bil polen iger in smeha.

Drugi dan nam je ponagajalo vreme, saj je ves čas padal dež, vendar nas to ni ustavilo, da se ne bi orientirali v naravi, ko smo iskali azimute in šteli korake za pravo razdaljo. Največ točk sta našla Ana in Klemen!

Izkazalo se je, da imamo med nami prave lokostrelce! Nik in Anja sta bila najboljša! Bravo!

Kopati se je lepo, sploh če je voda topla, zunaj pa je mrzlo in dežuje!

Kaj boš dobil za darilo in kaj boš počel s tem, nas je zabavalo drugi večer.

Tretji dan smo se s kanujem odpravili na drugo stran jezera, do Fužine. Kanu so mladostniki morali sami spraviti do vode. Ker smo pridno veslali, smo potrebovali le 18 minut, čeprav je učitelj iz doma rekel, da bomo potrebovali pol ure. Spet smo dokazali, da s skupnimi močni zmoremo premikati meje!

Pot po »kopnem« nas je vodila skozi Fužinsko polje, do korit Mostnice.

Tudi do Hudičevega mosta smo prišli in šli pogumno čezenj.

Bohinj se nam je v teh dneh pokazal v vsej svoji lepoti in v vseh možnih barvah. Takšen je bil tudi naš tabor, polen dogodivščin smeha in lepih spominov.

Ponovno smo imeli virtualni obisk rdečih noskov.

Preko interaktivne vsebine so otroci in mladostniki zraven plesali, se hecali, pogovarjali in ustvarjali.

Z nami sta tokrat bila Petka in Dodo, ki sta se dotaknila src naših otrok, kateri so z veseljem sodelovali. 

Že tradicionalno sodelujemo na projektu bodi športnik, saj nam šport veliko pomeni.

In čeprav sodelujemo vsako leto je vsako leto malo drugačne -  letos je bilo manj udeležencev, zaradi potrebnih ukrepov.

Še vedno pa smo lahko izkusili veliko športnih, inkluzivnih in sodelovalnih aktivnosti.

Preizkusili smo se v gašenju požarov, vožnji invalidskega vozička, prilagojeni odbojki, plesu, nogometu, prstometu in še nekaterih aktivnostih.

V času od 29.6. do 3.7. 2020 smo imeli poletni tabor.

Ker nam ga je v letošnjem šolskem letu zagodla korona, smo letošnji tabor izvedli kar v zavodu.

Naš »kamp« je bila prva skupina, kjer smo »taborili« od ponedeljka do petka.

Vsako jutri smo vstali ob 7h, se stuširali in odšli na jogo, katero nas je online učil naš učitelj Amar iz Indije.

Zajtrka nismo smeli pojesti, saj moramo jogo izvajati s praznim trebuhom.

Od 8h do 10h smo se trudili zbrano sodelovati in biti čim bolj mirni v sebi.

Včasih je bilo res težko, vendar smo kljub temu zmogli vsako jutro izvajati dve uri joge, sedeti v miru in poslušati.

Sledile so delavnice doživljajske pedagogike, kjer smo skozi igro razvijali medsebojno zaupanje in sodelovanje ter zaupanje vase.

Popoldneve smo preživljali na različnih krajih. V ponedeljek nas je iskanje skritega zaklada pripeljalo do reke Unice, kjer smo se pogumno kopali, četudi je bila Unica res mrzla.

V torek smo obiskali Tolminska korita in bili presenečeni nad lepotami naše dežele, izlet pa zaključili s kopanjem na reki Idrijci, ki je bila toplejša od Unice.

V sredo smo obiskali živalski vrt, kjer smo med drugim božali kačo in videli sprint geparda.

V četrtek nas je najprej pregnala nevihta na Sečoveljskih solinah, nato pa smo se z ladjico popeljali od Izole do strunjanskega zaliva, kjer smo veselo skakali v toplo morje in v njem plavali. Plavanje smo pospremili z obilico smeha.

Petek je prehitro prišel…

V soboto 20.6.2020 sem šla z Andrejem v Žiri. Tam sem izvajala cirkuško delavnico.

Otroke, mladostnike in tudi starejše sem učila raznih cirkuških spretnisti kot so: žongliranje in kitajski krožnik. Andrej je učil bolj nevarne stvari kot so hodulje in monocikel.

Bilo je zelo dobro in sem zelo uživala. Igrala sem se tudi z najmlajšimi.

Všeč mi je bilo, ko me je Andrej po končani delavnici pohvalil ter mi rekel, da bi bila dobra animatorka.

Želela bi si še več takšnih delavnic.

                                                                           Mladostnica Claudia

16. januarja smo se s skupino 3 fantov odpravili v trampolin park Woop v Ljubljano. 60 minut zabave v zraku so fantje preživeli zelo sproščeno in po koncu bili tudi malo utrujeni. Kljub prepričevanju nam je vseeno uspelo narediti skupinsko slikico.