1.dan
Kot vedno smo dan začeli pred šolo, polni pričakovanj, veseli, da ne bomo imeli pouka. Bolj ko smo se približevali Tolminu, bolj je postajalo toplo, saj je sonce sijalo vedno močneje. Po prihodu v Tolmin smo si ogledali nemško kostnico iz prve svetovne vojne in sotočje Soče in Tolminke. Očarani smo bili nad barvo »krasne, bistre hči planin«.
Soča nas je očarala in preizkusili smo se, kdo vrže največ »žabic«.
Ko smo si ogledali sotočje smo se vzpeli do slapa Beri.
Po kosilu smo se odpravili v Bovec, kjer smo si pod Kaninom ogledali kraški izvir Gljuna innaj bi bil najlepši slap, slap Virje.
Zvečer smo ob ognju ugotavljali kateri slap, izvir nam je bil najlepši zraven pa smo si spekli še hrenovke.
2.dan
Drugi dan smo se odpravili na hrib Kozlov rob, ki se dviga nad Tolminom. Na vrhu so ostanki tolminskega gradu. Po poti smo občudovali in spoznavali različne drevesne vrste, ter ostanek bunkerjev iz prve svetovne vojne. Na vrhu je bil čudovit razgled na Tolmin.
Popoldne nas je čakal nov izziv. Vožnja s kanuju po Soči pri Mostu na Soči, pri sotočju z Idrijco, pa smo veslali tudi po njej. Nekateri so imeli na začetku nekaj težav s krmiljenjem kanujev, na koncu pa so vsi obvladali veščino usklajenega veslanja.
Po večerji sta nas obiskala reševalca Rok in Simon iz reševalne postaje Tolmin, ki je po obsegu največja v Sloveniji. Predstavila sta nam postopke oživljanja in kaj moramo storiti v nesreči. Bilo je zelo poučno, saj smo na koncu lahko vprašali vse kar nam je prišlo na pamet in Rok in Simon sta se zelo potrudila z odgovori.
3.dan
Tretji dan je bilo na vrsti streljanje z lokom in plezanje po umetni plezalni steni.
Vsi smo streljali, nekateri že zelo dobro. Najboljši med fanti je bil Domen, med puncami pa Neja.
Ko je bil kdo »v steni« smo ostali močno navijali, da bi prišli do vrha. Skoraj vsem je uspelo priti do cilja, čisto vsi pa so se varno vrnili na tla.
Vaja dela mojstra! Gašper je pridno vadil, velikokrat se je moral ponovno vzpeti na vrv, vendar na koncu je bil tako dober, da je prehodil vso dolžino brez padca!
Na koncu smo se poslovili od Tolmina polni novih spominov v upanju, da se še kdaj vrnemo v te čudovite kraje.
